Preventivni projekt Mladinske Delavnice je javni skupnostno socialnovarstveno preventivni program.
Mladostnikom nudi podporo pri reševanju različnih stisk in težav, ki izhajajo iz karakteristik njihovega psihosocialnega razvojnega obdobja (zgodnja adolescenca) ter krepi in spodbuja njihovo socialno vključenost.
Program je sofinanciran iz strani MDDSZ in MZ ter lokalnih sofinancerjev.
Vsebine delavnic, ki jih prostovoljci izvajajo skozi šolsko leto, so za učence aktualne in po vnaprej pripravljenem scenariju. Program krepi psihosocialne kompetence ter razvija socialne veščine, vrednote in sposobnosti za boljše odnose in vključevanje v družbo, družino in šolo.
Vsi izvajalci projekta Mladinske delavnice v lokalni skupnosti so združeni v Mrežo “Mladinske delavnice”. Za delovanje Mreže skrbi Društvo za preventivno delo.
Partnerske organizacije:
CSD Ptuj
koordinatorka: EVA LAJH mag. soc. del.
koordinatorka: KATJA PEČAR mag. psihologije
tel.: 02 787 56 32
e-mail: Eva.Lajh@gov.si
e-mail: Katja.Pecar@gov.si
Dnevni center za otroke in mladostnike PetKA, Koper
koordinatorka: ANJA MARAŽ, dipl. vzgojiteljica
koordinatorka: URŠKA PRINČIČ, univ. dipl. soc. ped.
tel.: 05 66 34 529
e-mail: mladinskedelavnice.kp@gmail.com
MC Hiša mladih Ajdovščina
koordinatorka: TEA MIHELIČ, univ. dipl. geografinja
tel.: 05 368 93 83
e-mail: tea.mihelic@mc-hisamladih.si
Ljudska univerza Celje
koordinatorka: TANJA ŠULER, . dipl. ekon.(VS)
tel.: 03 428 67 52
e-mail: tanja.suler@lu-celje.si
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM), Novo mesto
koordinatorka: MAJA JELENC, univ. dipl. org. dela
tel.: 07 337 39 20
e-mail: mjelenc81@gmail.com
Projekt Mladinske delavnice (MD) izvajamo na nacionalni, na regionalni ter na lokalni ravni.
Program “Mladinske delavnice” se izvaja na dva načina:
Pri tem je v program Mladinske delavnice vključen celoten razred, ki se za izvedbo delavnic razdeli na pol. Torej poteka delavnica sočasno v dveh ločenih prostorih/ učilnicah, pri čemer posamezna skupina oz. polovica razreda ni večja od 14 učencev. Delavnice potekajo v okviru razrednih ur ali katerih drugih ur (določenih v dogovoru z vodstvom šole) in so za učence obvezne. Vsak razred oz. posamezna skupina ima delavnico vsaj 2x mesečno (kontinuirano na vsakih 14 dni). Skupino vodi za to usposabljen inštruktor Mladinskih delavnic – prostovoljec našega društva, ki se z isto skupino učencev srečuje celo šolsko leto.
Skupina, ki se oblikuje kot del interesne dejavnosti na OŠ. Delavnice se izvajajo 1x tedensko, celo šolsko leto. Tudi v tem primeru skupino vodi za to usposobljeni prostovoljec. Enkrat mesečno ali manj pogosto (to je odvisno od interesa vodstva OŠ oz. šolske svetovalne službe in učiteljev) je program realiziran tudi v razredu, za vse učence osmih in devetih razredov šole. Na ta način je zajeta cela populacija najstnikov v šolah, kjer je program MD realiziran.
Vsebinski del programa je vezan za razvojno psiho-socialno problematiko, s katero se adolescenti srečujejo v okviru razvojne krize. Teme, ki jih obdelujemo s skupino udeležencev (tako z majhno prostovoljno formirano skupino, kot tudi s celim razredom) so opredeljene deduktivno iz naslednjih kategorij razvojnih nalog adolescence:
b.) Na nivoju lokalne skupnosti se združujejo skupine uporabnikov iz različnih šol, ter skupaj izvajajo določene akcije in aktivnosti s področja promocije zdravja in razvijanja pozitivnih stališč do življenja, do sebe in drugih ljudi, razvoja in krepitve solidarnosti, medsebojnega zaupanja, samostojnosti in odgovornosti, itn.
Društvo za preventivno delo je že od leta 1995 koordinator izvedbe projekta MD na nacionalni ravni. Naloge, ki jih društvo opravlja, so naslednje:
In sit amet urna erat. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia curae; Sed id ipsum et est aliquam malesuada in nec ex. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Vestibulum vestibulum magna in viverra convallis. Quisque purus dolor, dictum ut iaculis eu, ultrices ac elit. Ut non sem lorem.
Proin eu pharetra justo. Fusce felis metus, mattis ut elit a, ornare hendrerit nunc. Vestibulum laoreet euismod condimentum. Donec a tempor est. Etiam lacus leo, volutpat ut felis non, aliquam dictum mauris. Vestibulum in pulvinar nisl. Donec scelerisque, ante vel tincidunt semper, orci ipsum sodales turpis, eget commodo nunc ipsum maximus erat. Sed id tempus augue, eget mattis quam. Proin non luctus erat. Donec aliquet ex nec velit posuere, nec lacinia eros semper. Maecenas eu leo quis est porttitor pulvinar id vitae justo.
Projekt MD je usmerjen k preprečevanju socialne izključenosti, ki lahko pri mladih nastane zaradi neučinkovitega obvladovanja psihosocialnih stisk in težav, povezanih z razvojnimi nalogami, ki so aktualne v tem starostnem obdobju.
Program MD je torej usmerjen k spodbujanju razvoja psihosocialne kompetentnosti uporabnikov ter pridobivanju ustreznih socialnih veščin, znanj in vrednostnih usmeritev, na katerih bodo gradili boljše socialne odnose in globljo socialno vključenost v vse tokove svojega življenja (družba, družina, šola), ter k bolj učinkovitemu in samostojnemu reševanju svojih psihosocialnih stisk, kriz in težav. Ob enem s programom želimo preprečevati škodljivo vedenje zdravju in psihosocialni dobrobiti ciljne skupine.
Vsebinsko program izhaja iz naslednjih tematskih sklopov: slika o sebi; odnosi v vrstniški skupini; odnosi v družini; šola; perspektiva prihodnosti; psihoaktivne substance; medvrstniško nasilje; odgovorna spolnost.
Program je povezan z razvojnimi potrebami mladostnikov v tej starostni skupini ter z vedenjem, ki je rizično za njihovo psihosocialno dobrobit. Program je vsebinsko koncipiran v obliki vnaprej strukturiranih delavnic, ki vsebujejo jasno opredeljene cilje, metode in tehnike dela (vnaprej pripravljen scenarij dela z majhno skupino).
To je oblika strukturiranega izkustvenega učenja, ki vključuje tehniko vodenja, ki je znana kot Sokratska metoda. Program je vsebinsko predstavljen v knjigi Mladinske delavnice, Psihološki primarnopreventivni program, namenjen mladostnikom zgodnjega obdobja (Maksimović, Sekcija za preventivno delo pri Društvu psihologov Slovenije, 1991).
Vtisi udeležencev programa Mladinske delavnice o tem kaj jim je bilo všeč in česa so se naučili
Praktična strategija je zasnovana na delovanju na posameznika, na generacijsko skupino ter na skupnost v celoti. Širjenje razvojnih in socialnih možnosti za uspešno obvladovanje svoje razvojne krize in socialne izključenosti je osnovni moto te strategije. Skušamo delovati tudi na socialno skupnost v celoti v smeri spreminjanja socialnih stališč, vrednot in stereotipov v smislu prispevanja k oblikovanju socialnih stališč tistih, ki so v prid promocije zdravja, zdravega načina življenja, strpnosti in sprejemanja drugačnosti, avtonomnosti, pluralnosti, solidarnosti in odgovornosti ter preoblikovanju tistih, ki so v prid nastajanju socialne in psihološke stiske in socialne patologije in izključenosti.
Uporabljamo različne metode dela, od katerih so najbolj pogoste naslednje:
Pri neposrednem delu z uporabniki, je v obliki skupinskega dela posamezna tema obdelana s pomočjo metode “delavnica”. Gre za sklop socialnih iger, igranja vlog in simulacijskih iger, nedokončanih zgodb, vodenih fantazij ipd., ki so povezane v celoto s poldirigiranimi diskusijami. Teme posameznih delavnic so dobljene iz predhodno opisanih kategorij razvojnih problemov adolescence. Vsaka ima jasno opredeljene cilje in namene, ob izoblikovani strukturi, ki narekuje določen vrstni red socialnih iger in drugih tehnik, kombiniranih s poldirigiranimi razgovori.
Delavnica omogoča emocionalno in intelektualno angažiranje vseh članov skupine ter posredovanje znanja na osnovi učenja skozi lastno izkušnjo in z odkrivanjem (izkustveno učenje). Delavnice namreč ne vsebujejo konkretnih receptov za probleme (paleto rešitev za paleto problemov), temveč predstavljajo psiho-socialni ambient, v okviru katerega se eksperimentira in išče optimalno rešitev za problem, ki je nakazan, oz. za spreminjanje in nadgradnjo obstoječih vzorcev mišljenja in vedenja.
Ekstezivni del programa je namenjen vsem ostalim učencem šole, v kateri se MD realizirajo z umetno mladoletniško skupino (UMS). UMS so vodene s strani prostovoljcev, organizirane so različne aktivnosti, s katerimi so animirani ostali učenci višjih razredov osnovne šole. To realizirajo s t. i. metodo “projekt”, ki zahteva angažiranje vseh članov UMS v procesu realizacije posameznih aktivnosti (projektno učenje). Tematsko so te aktivnosti v okviru razvojno-psihološko-socialnih problemov, s katerimi se adolescenti srečujejo v tem razvojnem obdobju.
Program neposredno izvajajo prostovoljci, večinoma študenti ali mladi brezposelni. Na mesec opravijo minimalno trideset delovnih ur prostovoljnega dela. Neposredno delajo v prostorih OŠ v lokalni skupnosti. Program izvajajo za učence višjih razredov OŠ, s skupinami sedmo- oz. osmošolcev, ki so formirane na podlagi prostovoljne udeležbe. Ta del programa se izvaja vsak teden čez celo šolsko leto, po vnaprej načrtovanem programu. Enkrat mesečno je program izvajan tudi za ostale učence sedmih in osmih razredov tako, da se razred razdeli na dve manjši skupini, s katerima se realizira del programa Mladinske delavnice (to je bilo odvisno tudi od socialne in psihološke problematike v konkretni šoli oz. od zainteresiranosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev, da omogočijo ustrezne pogoje za izvajanje tega dela programa). Občasno prostovoljci v šoli organizirajo aktivnosti kampanjskega tipa, ki vsebujejo predavanja, promocijske materijale in podobne metode, kjer na najstniško populacijo v sproščeni atmosferi delujejo informativno promocijsko (ob sodelovanju svetovalne službe OŠ in delavcev iz CSD ter učiteljev in drugih strokovnih delavcev iz lokalne skupnosti). Občasno se tovrstne kampanje razširijo na širši prostor lokalne skupnosti.
Par prostovoljcev, ki neposredno izvaja program Mladinske delavnice v OŠ, ima naslednje naloge oz. urne postavke njunega prostovoljnega dela mesečno (če izvajajo program z eno UMS-umetno mladoletniško skupino):
Skupaj = 40 prostovoljnih delovnih ur
Iz zgornje predstavitve je razvidno, da prostovoljec opravi mesečno cca. 24 delovnih prostovoljnih ur neposrednega dela z uporabnikom pri izvajanju projekta Mladinske delavnice.
Delo, ki ga opravljajo prostovoljci je organizacijsko, animatorsko oz. informativno promocijsko (delo z večjimi skupinami), vzgojno-preventivno (delo z majhno skupino) in je usmerjeno k uresničevanju ciljev našega socialnovarstvenega programa “Mladinske delavnice”.
Sporoči nam, če potrebuješ pomoč in nisi našel odgovora na svoje vprašanje.
Izsledki zadnjih raziskav s področja mladostniškega vedenja in zdravja
Podatki vrste različnih raziskav o razširjenosti tveganega vedenja med mladostniki, starimi od 13 do 15 let in starejšimi pri nas, opozarjajo, da je vedenje, ki je tvegano za njihovo psihosocialno dobrobit in zdravje ter za pozitivni izid razvojne krize, v kateri se nahajajo, precej prisotno in razširjeno med njimi.
Glede na sliko aktualnega stanja, ki jo vidimo iz rezultatov obstoječih raziskav, v katerih so bili ciljna skupina mladostniki (večinoma stari od 13 do 15 let) lahko rečemo, da je izzivov odraščanja veliko ter da je precejšnji odstotek mladih zaradi tega izpostavljen tveganju za svoje zdravje in psihosocialno dobrobit, mnogi med njimi pa kažejo simptome, ki zahtevajo takojšnje mobiliziranje strokovne javnosti, staršev in ne nazadnje širše skupnosti, in sicer angažiranja v smislu saniranja in odpravljanja posledic neustreznih soočanj mladih z izzivi tega razvojnega obdobja.
Iz generacije v generacijo se starostna meja prvega kontakta z marihuano vse bolj niža. 25 let nazaj so se mladi večinoma z njo srečevali koncem srednje šole in tekom študija, danes pa se mnogi srečujejo z njo že koncem osnovne šole. Namreč, vsak peti 15-letnik trdi, da je že konzumiral marihuano. Ko gre za konzumiranje alkoholnih pijač pa je stanje precej slabše; raziskava iz leta 2018 pravi, da je 7 od 10 anketiranih 15-letnikov že imelo izkušnjo z alkoholom, od tega pa skoraj 15% 15-letnikov pravi, da pije alkohol 1x tedensko, vsak četrti anketirani pa trdi, da je bil vsaj 2x v življenju že opit.
Sodobni generaciji najstnikov grozijo tudi nove t. i. nekemične oblike odvisnosti, ki niso nič manj nevarne in nič bolj nedostopne. Zadnja HBSC (2018) raziskava kaže, da vsak peti 13- letnik igra računalniške igre vsak dan ali skoraj vsak dan, od tega jih slaba polovica (48,2%) za igranje iger porabi 2-3 ure ali več na dan, ta odstotek s starostjo narašča. Pri vsakem desetem mladostniku pa so že prepoznavni znaki zasvojenosti z igranjem iger. Koliko časa ti najstniki preživijo potemtakem s člani svoje družine, ob športnih aktivnostih, ob druženju s prijatelji, branju knjig itd.?!
Tudi medvrstniško nasilje je žal zelo razširjeno. Skoraj vsak tretji anketirani 13-letnik (28,07 %) poroča, da je bil žrtev nasilja s strani svojih sovrstnikov v preteklih nekaj mesecih. V povprečju pa je vsak dvanajsti mladostnik sodeloval pri trpinčenju drugih učencev na šoli vsaj 2x mesečno v zadnjih nekaj mesecih. Z množično uporabo elektronskih medijev pa narašča tudi t. i. online trpinčenje; vsak osmi mladostnik je že bil žrtev online trpinčenja. Slovenska raziskava Odklikni! (2018) pa je pokazala, da je kar 55% deklet in 49% fantov zadnje tirade OŠ že doživelo vsaj eno od oblik spletnega nadlegovanja. Psihološke in socialne posledice trpinčenja, enako kot tudi nasilniškega vedenja, zlasti če trajajo dalj časa, pa so lahko zelo travmatične in zaznamujejo posameznika za celo življenje.
V kontekstu naraščajočega števila okužb spolno prenosljivih bolezni v zadnjih letih pri nas, nas mora skrbeti tudi dejstvo, da se vse večje število mladostnikov spušča v prvi spolni odnos vedno bolj zgodaj in zdi se, da precej nepripravljeni za to. Podatki za leto 2018 pravijo, da je vsak peti anketirani 15-letnik trdil, da je že imel prvi spolni odnos; od teh pa jih skoraj 30% trdi, da ob zadnjem spolnem odnosu niso uporabili zanesljive zaščite. Zanimivo je tudi to, da jih kar 37% izmed njih trdi, da so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili zaščito v obliki prekinjenega spolnega odnosa, zanesljivost te metode pa vemo, da je podobna igri na srečo.
Podatki, ki govorijo o razširjenosti psihosomatskih simptomov v tej starostni skupini, pa so, upamo si reči, alarmantni. Rezultati raziskave HBSC iz leta 2018 kažejo, da skoraj vsak tretji anketirani mladostnik, star od 11 do 17 let (28,4 %) poroča o tem, da je doživljal vsaj dva psihosomatska simptoma več kot 1x tedensko v zadnjih mesecih, med katerimi so najpogostejši: nervoza, razdražljivost in nespečnost. Vsak tretji 15-letnik je v zadnjem letu občutil žalost in obupanost v prisotnosti vsaj dveh tednov, kar je imelo vpliv na njegove vsakodnevne dejavnosti. Od zadnje raziskave pa je narasel odstotek 15-letnikov, ki so poročali, da so v zadnjem letu imeli samomorilne misli (iz 15% v letu 2014 na 18% v letu 2018). Zaskrbljujoče stanje potrjuje tudi podatek iz raziskave PISA (2018), ki pravi, da se je kar 35% slovenskih 15-letnikov pogosto ali vedno počutilo žalostne. Takšno psihološko stanje dela posameznika precej ranljivega in dovzetnega za različne oblike rizičnega vedenja, kar je lahko tudi podlaga za razvoj kroničnih bolezenskih stanj. Takšno psihološko stanje dejansko predstavlja zelo močan dejavnik tveganja, zlasti, če je dalj časa trajajoče. Namreč, pri iskanju razbremenitve, občutka umirjenosti in varnosti ali pri iskanju občutka pripadnosti, zlasti najstniki lahko posežejo ne samo po različnih oblikah psihoaktivnih substanc ali zbežijo v virtualno realnost, temveč se lahko spustijo še v druge oblike rizičnega vedenja, ki jim s seboj lahko prinesejo hude težave, ne samo v sedanjosti njihovega življenja, temveč pustijo posledice, ki jih lahko zaznamujejo za celo njihovo življenje.
Kaj lahko storimo, da to zaskrbljujoče stanje omilimo, še raje odpravimo? Kako lahko ustavimo negativne trende in preprečimo, da se mladostniško eksperimentiranje in raziskovanje razvije v individualno psihopatologijo, ki s seboj nosi ne le hudo človeško trpljenje, razpad družine in socialno dezintegracijo, kot tudi individualno in skupinsko socialno izključenost, ampak tudi škodo za celotno skupnost, kateri ti mladi ljudje pripadajo in bi lahko v prihodnosti prispevali k njeni blaginji in napredku? V mreži aktivnosti, ki bi morale biti planirane in izvajane usklajeno in sistematično, bi socialnovarstvene preventivne intervencije vsekakor morale imeti pomembno vlogo v mozaiku teh aktivnosti! Projekt »Mladinske delavnice«, kot skupnostno preventivni socialnovarstveni program, je eden od poskusov, da se s pomočjo sistematičnega, znanstveno utemeljenega in kontinuiranega delovanja tej starostni skupini ponudi pomoč pri soočanju in premagovanju izzivov, ki jih razvojno obdobje, v katerem se nahajajo, nosi s seboj ter da se obenem podpre in pospeši njihov pozitiven psihosocialen razvoj, prepreči njihovo socialno izključenost in se jim pomaga, da se uspešno in globoko integrirajo v vse tokove svojega življenja (družina, šola/služba, družba). Hkrati želimo s projektom najstnike opremiti z ustreznimi socialnimi veščinami, znanji, vrednostnimi usmeritvami in vedenjskimi vzorci, ki bi jim bili v pomoč, da se v tveganih življenjskih situacijah uspešnejše odločajo v prid svojemu zdravju in pozitivnemu psihosocialnemu razvoju.
Viri:
Ta projekt je namenjen najstnikom zgodnjega adolescentskega obdobja (od 13 do 15 let – učencem 8. in 9. razredov OŠ), ki imajo že izražene psihosocialne težave pri odraščanju (vedenjske, emocionalne, socialne, učne itd.), pa tudi drugim mladim iste starosti.
Praktična strategija izvajanja programa MD vsebuje izvajanje palete različnih aktivnosti (kontinuirano/občasno), skozi celo šolsko leto, kot tudi vključitvi celotne generacije iste starostne skupine na posameznih OŠ, kjer program izvajamo.
To je zato, da se izognemo nepotrebni stigmatizaciji ciljne skupine, ob enem pa z namenom zagotavljanja podpore ostalim članom iste starostne skupine, ki zaradi razvojnih sprememb tudi sami potrebujejo podporo in pomoč pri odraščanju.
Program MD je evalviran, preizkušen in uveljavljen način dela, ki ga uspešno in kontinuirano izvajamo že več kot 30 let. Program MD ponuja učinkovit model za strokovno delo na področju skupnostnega preventivno socialnovarstvenega dela namenjenega otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju.
Predstavlja učinkovit model univerzalno selektivne preventivne intervencije, ki je znanstveno utemeljen in strokovno izvajan, kot oblika skupnostno preventivnega programa na področju socialnega varstva.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Praesent lobortis suscipit nulla sed luctus. Nulla vel interdum ex.
Morbi non commodo massa. Proin mauris risus, iaculis in eleifend vitae, lobortis sit amet velit. Aliquam consectetur, est non ullamcorper interdum, diam magna vehicula magna, eu maximus velit lacus eu massa. Curabitur ac tempus velit. Sed aliquam ac nisl quis tincidunt.
Študije so pokazale, da je sama izvedba programa procesno in finančno učinkovita ter da se s pomočjo izvedenih aktivnosti programa dosegajo zastavljeni cilji. Rezultati so primerljivi z rezultati podobnih intervencij v tujini, ki so namenjene temu segmentu populacije in se izvajajo v šolskem okolju.
Zunanja evalvacija
V letu 2017 je bil program “Mladinske delavnice” vključen v zunanjo evalvacijo socialnovarstvenih programov, ki jo je izvajal Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV).
Potrdilo o izvedeni zunanji evalvaciji najdete tukaj!
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Praesent lobortis suscipit nulla sed luctus. Nulla vel interdum ex.
Morbi non commodo massa. Proin mauris risus, iaculis in eleifend vitae, lobortis sit amet velit. Aliquam consectetur, est non ullamcorper interdum, diam magna vehicula magna, eu maximus velit lacus eu massa. Curabitur ac tempus velit. Sed aliquam ac nisl quis tincidunt.
Projekt MD je uspešno verificiran s strani Socialne zbornice Slovenije od leta 2015 in je kot eden izmed redkih, če ne edina preventivna intervencija na področju socialnega varstva uvrščen med javne socialnovarstvene programe, ki ga naše društvo v sodelovanju z mnogoterimi partnerskimi organizacijami realizira kot nacionalno mrežo Mladinske delavnice. Projekt je večkrat evalviran s strani zunanjih ekspertov (Društvo psihologov; Fakulteta za socialno delo, Institut za socialno varstvo RS).
Evalvacije so potrdile, da je program učinkovit tako na ravni uporabnikov, kot tudi na organizacijsko finančni ravni implementacije.
Program Mladinske delavnice ponuja model za primarno socialno preventivno delo na področju dela z mladimi zgodnjega adolescentnega obdobja. To je evalviran, preizkušen in uveljavljen način dela, ki se lahko aplicira tudi na širšem območju.
Področje socialne preventive, posebno primarne, je pri nas še vedno neurejeno in zamegljeno. Projekt Mladinske delavnice ponuja model, ki vsaj za področje svojega dela, omogoča znanstveno utemeljitev in strokovno ureditev ter oblikovanje normativnih standardov, ki bi omogočile sistematičnost dela, njegovo preverljivost in seveda doseganje zastavljenih ciljev, ki bi se lahko skozi daljše obdobje dala primerjati s podobnimi posegi v tujini.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Praesent lobortis suscipit nulla sed luctus. Nulla vel interdum ex.
Morbi non commodo massa. Proin mauris risus, iaculis in eleifend vitae, lobortis sit amet velit. Aliquam consectetur, est non ullamcorper interdum, diam magna vehicula magna, eu maximus velit lacus eu massa. Curabitur ac tempus velit. Sed aliquam ac nisl quis tincidunt.
Sporoči nam, če potrebuješ pomoč in nisi našel odgovora na svoje vprašanje.
Izsledki zadnjih raziskav s področja mladostniškega vedenja in zdravja
Podatki vrste različnih raziskav o razširjenosti tveganega vedenja med mladostniki, starimi od 13 do 15 let in starejšimi pri nas, opozarjajo, da je vedenje, ki je tvegano za njihovo psihosocialno dobrobit in zdravje ter za pozitivni izid razvojne krize, v kateri se nahajajo, precej prisotno in razširjeno med njimi.
Glede na sliko aktualnega stanja, ki jo vidimo iz rezultatov obstoječih raziskav, v katerih so bili ciljna skupina mladostniki (večinoma stari od 13 do 15 let) lahko rečemo, da je izzivov odraščanja veliko ter da je precejšnji odstotek mladih zaradi tega izpostavljen tveganju za svoje zdravje in psihosocialno dobrobit, mnogi med njimi pa kažejo simptome, ki zahtevajo takojšnje mobiliziranje strokovne javnosti, staršev in ne nazadnje širše skupnosti, in sicer angažiranja v smislu saniranja in odpravljanja posledic neustreznih soočanj mladih z izzivi tega razvojnega obdobja.
Iz generacije v generacijo se starostna meja prvega kontakta z marihuano vse bolj niža. 25 let nazaj so se mladi večinoma z njo srečevali koncem srednje šole in tekom študija, danes pa se mnogi srečujejo z njo že koncem osnovne šole. Namreč, vsak peti 15-letnik trdi, da je že konzumiral marihuano. Ko gre za konzumiranje alkoholnih pijač pa je stanje precej slabše; raziskava iz leta 2018 pravi, da je 7 od 10 anketiranih 15-letnikov že imelo izkušnjo z alkoholom, od tega pa skoraj 15% 15-letnikov pravi, da pije alkohol 1x tedensko, vsak četrti anketirani pa trdi, da je bil vsaj 2x v življenju že opit.
Sodobni generaciji najstnikov grozijo tudi nove t. i. nekemične oblike odvisnosti, ki niso nič manj nevarne in nič bolj nedostopne. Zadnja HBSC (2018) raziskava kaže, da vsak peti 13- letnik igra računalniške igre vsak dan ali skoraj vsak dan, od tega jih slaba polovica (48,2%) za igranje iger porabi 2-3 ure ali več na dan, ta odstotek s starostjo narašča. Pri vsakem desetem mladostniku pa so že prepoznavni znaki zasvojenosti z igranjem iger. Koliko časa ti najstniki preživijo potemtakem s člani svoje družine, ob športnih aktivnostih, ob druženju s prijatelji, branju knjig itd.?!
Tudi medvrstniško nasilje je žal zelo razširjeno. Skoraj vsak tretji anketirani 13-letnik (28,07 %) poroča, da je bil žrtev nasilja s strani svojih sovrstnikov v preteklih nekaj mesecih. V povprečju pa je vsak dvanajsti mladostnik sodeloval pri trpinčenju drugih učencev na šoli vsaj 2x mesečno v zadnjih nekaj mesecih. Z množično uporabo elektronskih medijev pa narašča tudi t. i. online trpinčenje; vsak osmi mladostnik je že bil žrtev online trpinčenja. Slovenska raziskava Odklikni! (2018) pa je pokazala, da je kar 55% deklet in 49% fantov zadnje tirade OŠ že doživelo vsaj eno od oblik spletnega nadlegovanja. Psihološke in socialne posledice trpinčenja, enako kot tudi nasilniškega vedenja, zlasti če trajajo dalj časa, pa so lahko zelo travmatične in zaznamujejo posameznika za celo življenje.
V kontekstu naraščajočega števila okužb spolno prenosljivih bolezni v zadnjih letih pri nas, nas mora skrbeti tudi dejstvo, da se vse večje število mladostnikov spušča v prvi spolni odnos vedno bolj zgodaj in zdi se, da precej nepripravljeni za to. Podatki za leto 2018 pravijo, da je vsak peti anketirani 15-letnik trdil, da je že imel prvi spolni odnos; od teh pa jih skoraj 30% trdi, da ob zadnjem spolnem odnosu niso uporabili zanesljive zaščite. Zanimivo je tudi to, da jih kar 37% izmed njih trdi, da so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili zaščito v obliki prekinjenega spolnega odnosa, zanesljivost te metode pa vemo, da je podobna igri na srečo.
Podatki, ki govorijo o razširjenosti psihosomatskih simptomov v tej starostni skupini, pa so, upamo si reči, alarmantni. Rezultati raziskave HBSC iz leta 2018 kažejo, da skoraj vsak tretji anketirani mladostnik, star od 11 do 17 let (28,4 %) poroča o tem, da je doživljal vsaj dva psihosomatska simptoma več kot 1x tedensko v zadnjih mesecih, med katerimi so najpogostejši: nervoza, razdražljivost in nespečnost. Vsak tretji 15-letnik je v zadnjem letu občutil žalost in obupanost v prisotnosti vsaj dveh tednov, kar je imelo vpliv na njegove vsakodnevne dejavnosti. Od zadnje raziskave pa je narasel odstotek 15-letnikov, ki so poročali, da so v zadnjem letu imeli samomorilne misli (iz 15% v letu 2014 na 18% v letu 2018). Zaskrbljujoče stanje potrjuje tudi podatek iz raziskave PISA (2018), ki pravi, da se je kar 35% slovenskih 15-letnikov pogosto ali vedno počutilo žalostne. Takšno psihološko stanje dela posameznika precej ranljivega in dovzetnega za različne oblike rizičnega vedenja, kar je lahko tudi podlaga za razvoj kroničnih bolezenskih stanj. Takšno psihološko stanje dejansko predstavlja zelo močan dejavnik tveganja, zlasti, če je dalj časa trajajoče. Namreč, pri iskanju razbremenitve, občutka umirjenosti in varnosti ali pri iskanju občutka pripadnosti, zlasti najstniki lahko posežejo ne samo po različnih oblikah psihoaktivnih substanc ali zbežijo v virtualno realnost, temveč se lahko spustijo še v druge oblike rizičnega vedenja, ki jim s seboj lahko prinesejo hude težave, ne samo v sedanjosti njihovega življenja, temveč pustijo posledice, ki jih lahko zaznamujejo za celo njihovo življenje.
Kaj lahko storimo, da to zaskrbljujoče stanje omilimo, še raje odpravimo? Kako lahko ustavimo negativne trende in preprečimo, da se mladostniško eksperimentiranje in raziskovanje razvije v individualno psihopatologijo, ki s seboj nosi ne le hudo človeško trpljenje, razpad družine in socialno dezintegracijo, kot tudi individualno in skupinsko socialno izključenost, ampak tudi škodo za celotno skupnost, kateri ti mladi ljudje pripadajo in bi lahko v prihodnosti prispevali k njeni blaginji in napredku? V mreži aktivnosti, ki bi morale biti planirane in izvajane usklajeno in sistematično, bi socialnovarstvene preventivne intervencije vsekakor morale imeti pomembno vlogo v mozaiku teh aktivnosti! Projekt »Mladinske delavnice«, kot skupnostno preventivni socialnovarstveni program, je eden od poskusov, da se s pomočjo sistematičnega, znanstveno utemeljenega in kontinuiranega delovanja tej starostni skupini ponudi pomoč pri soočanju in premagovanju izzivov, ki jih razvojno obdobje, v katerem se nahajajo, nosi s seboj ter da se obenem podpre in pospeši njihov pozitiven psihosocialen razvoj, prepreči njihovo socialno izključenost in se jim pomaga, da se uspešno in globoko integrirajo v vse tokove svojega življenja (družina, šola/služba, družba). Hkrati želimo s projektom najstnike opremiti z ustreznimi socialnimi veščinami, znanji, vrednostnimi usmeritvami in vedenjskimi vzorci, ki bi jim bili v pomoč, da se v tveganih življenjskih situacijah uspešnejše odločajo v prid svojemu zdravju in pozitivnemu psihosocialnemu razvoju.
Viri:
Ta projekt je namenjen najstnikom zgodnjega adolescentskega obdobja (od 13 do 15 let – učencem 8. in 9. razredov OŠ), ki imajo že izražene psihosocialne težave pri odraščanju (vedenjske, emocionalne, socialne, učne itd.), pa tudi drugim mladim iste starosti.
Praktična strategija izvajanja programa MD vsebuje izvajanje palete različnih aktivnosti (kontinuirano/občasno), skozi celo šolsko leto, kot tudi vključitvi celotne generacije iste starostne skupine na posameznih OŠ, kjer program izvajamo.
To je zato, da se izognemo nepotrebni stigmatizaciji ciljne skupine, ob enem pa z namenom zagotavljanja podpore ostalim članom iste starostne skupine, ki zaradi razvojnih sprememb tudi sami potrebujejo podporo in pomoč pri odraščanju.
Program MD je evalviran, preizkušen in uveljavljen način dela, ki ga uspešno in kontinuirano izvajamo že več kot 30 let. Program MD ponuja učinkovit model za strokovno delo na področju skupnostnega preventivno socialnovarstvenega dela namenjenega otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju.
Predstavlja učinkovit model univerzalno selektivne preventivne intervencije, ki je znanstveno utemeljen in strokovno izvajan, kot oblika skupnostno preventivnega programa na področju socialnega varstva.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Praesent lobortis suscipit nulla sed luctus. Nulla vel interdum ex.
Morbi non commodo massa. Proin mauris risus, iaculis in eleifend vitae, lobortis sit amet velit. Aliquam consectetur, est non ullamcorper interdum, diam magna vehicula magna, eu maximus velit lacus eu massa. Curabitur ac tempus velit. Sed aliquam ac nisl quis tincidunt.
Študije so pokazale, da je sama izvedba programa procesno in finančno učinkovita ter da se s pomočjo izvedenih aktivnosti programa dosegajo zastavljeni cilji. Rezultati so primerljivi z rezultati podobnih intervencij v tujini, ki so namenjene temu segmentu populacije in se izvajajo v šolskem okolju.
Zunanja evalvacija
V letu 2017 je bil program “Mladinske delavnice” vključen v zunanjo evalvacijo socialnovarstvenih programov, ki jo je izvajal Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV).
Potrdilo o izvedeni zunanji evalvaciji najdete tukaj!
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Praesent lobortis suscipit nulla sed luctus. Nulla vel interdum ex.
Morbi non commodo massa. Proin mauris risus, iaculis in eleifend vitae, lobortis sit amet velit. Aliquam consectetur, est non ullamcorper interdum, diam magna vehicula magna, eu maximus velit lacus eu massa. Curabitur ac tempus velit. Sed aliquam ac nisl quis tincidunt.
Projekt MD je uspešno verificiran s strani Socialne zbornice Slovenije od leta 2015 in je kot eden izmed redkih, če ne edina preventivna intervencija na področju socialnega varstva uvrščen med javne socialnovarstvene programe, ki ga naše društvo v sodelovanju z mnogoterimi partnerskimi organizacijami realizira kot nacionalno mrežo Mladinske delavnice. Projekt je večkrat evalviran s strani zunanjih ekspertov (Društvo psihologov; Fakulteta za socialno delo, Institut za socialno varstvo RS).
Evalvacije so potrdile, da je program učinkovit tako na ravni uporabnikov, kot tudi na organizacijsko finančni ravni implementacije.
Program Mladinske delavnice ponuja model za primarno socialno preventivno delo na področju dela z mladimi zgodnjega adolescentnega obdobja. To je evalviran, preizkušen in uveljavljen način dela, ki se lahko aplicira tudi na širšem območju.
Področje socialne preventive, posebno primarne, je pri nas še vedno neurejeno in zamegljeno. Projekt Mladinske delavnice ponuja model, ki vsaj za področje svojega dela, omogoča znanstveno utemeljitev in strokovno ureditev ter oblikovanje normativnih standardov, ki bi omogočile sistematičnost dela, njegovo preverljivost in seveda doseganje zastavljenih ciljev, ki bi se lahko skozi daljše obdobje dala primerjati s podobnimi posegi v tujini.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Praesent lobortis suscipit nulla sed luctus. Nulla vel interdum ex.
Morbi non commodo massa. Proin mauris risus, iaculis in eleifend vitae, lobortis sit amet velit. Aliquam consectetur, est non ullamcorper interdum, diam magna vehicula magna, eu maximus velit lacus eu massa. Curabitur ac tempus velit. Sed aliquam ac nisl quis tincidunt.
Sporoči nam, če potrebuješ pomoč in nisi našel odgovora na svoje vprašanje.
Študije so pokazale, da je sama izvedba programa procesno in finančno učinkovita ter da se s pomočjo izvedenih aktivnosti programa dosegajo zastavljeni cilji. Rezultati so primerljivi z rezultati podobnih intervencij v tujini, ki so namenjene temu segmentu populacije in se izvajajo v šolskem okolju.
Zunanja evalvacija
V letu 2017 je bil program “Mladinske delavnice” vključen v zunanjo evalvacijo socialnovarstvenih programov, ki jo je izvajal Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV).
Potrdilo o izvedeni zunanji evalvaciji najdete tukaj!
Projekt MD je uspešno verificiran s strani Socialne zbornice Slovenije od leta 2015 in je kot eden izmed redkih, če ne edina preventivna intervencija na področju socialnega varstva uvrščen med javne socialnovarstvene programe, ki ga naše društvo v sodelovanju z mnogoterimi partnerskimi organizacijami realizira kot nacionalno mrežo Mladinske delavnice. Projekt je večkrat evalviran s strani zunanjih ekspertov (Društvo psihologov; Fakulteta za socialno delo, Institut za socialno varstvo RS).
Evalvacije so potrdile, da je program učinkovit tako na ravni uporabnikov, kot tudi na organizacijsko finančni ravni implementacije.
Sporoči nam, če potrebuješ pomoč in nisi našel odgovora na svoje vprašanje.
Vsi izvajalci projekta Mladinske delavnice v lokalni skupnosti so združeni v Mrežo “Mladinske delavnice”. Za delovanje Mreže skrbi Društvo za preventivno delo.
– supervizija in strokovni nadzor,
– usposabljanje in izpopolnjevanje prostovoljcev,
– educiranje in izpopolnjevanje strokovnih vodij,
– strokovna opora in svetovanje izvajalcem,
– promocija projekta in primarne preventive ter promocije duševnega zdravja v širši in strokovni javnosti,
– povezovanje izvajalcev ter koordiniranje izvajanje projekta MD v Republiki Sloveniji, usklajevanje ter razvoj sodelovanja z drugimi sorodnimi sistemi na nacionalni ravni, (sistem vzgoje in izobraževanja, sistem socialnega varstva in skrbstva, druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju prevncije in promocije duševnega zdravja otrok in mladostnikov.)
– strokovni razvoj projekta,
– povezovanje s tujino,
– izvajanje integrativnih dejavnosti (poletne šole, tabori) ter nacionalnih kampanj,
– evalvacija realizacije projekta v celoti.
